Skoči na glavno vsebino
+(386)2 545 96 00 ospuconci@ospuconci.si

Petek, 20. 10. 2017

Dragi dnevnik

Pa smo že pri petku. Dnevi so minili isto hitro kot ure in sploh ne vem kako je že lahko konec vsega. Danes zjutraj me je obšel občutek žalosti, saj sem vedel da je konec lepega. Zlagal sem stvari v kovček in se spominjal dobrih trenutkov tega tedna. Ko smo zaprli kovčke, smo jih odnesli v klet doma. Zagledal sem mizo za namizni tenis in se spomnil dobrih dobljenih točk in iger.
Čez čas smo se odpravili ven in tam nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal na Roglo. Ko smo prišli gor, sem se spomnil lanske zime, ko sem se smučal tam.
Odpravili smo se do Lovrenških jezer. Vmes smo se ustavili in povedali kaj o tem kraju. Jezera so mi bila zelo všeč. Dve leti nazaj sem bil tu z mojo družino in bilo je kot sem se spominjal.
Pot nazaj je bila lepša, saj je šla večinoma navzdol. Ko smo prišli, nas je tam že čakal avtobus, ki nas je pripeljal domov (pred OŠ Puconci), kjer so nas že čakali starši.

Šola v naravi mi je bila zelo všeč. Razvila so se nova prijateljstva ter ljubezni.

Po lepem tednu v sedmem razredu smo se vrnili nazaj v šolo, da prazne glave zamenjajo računi, enačbe, spisi in izdelki.

Vid S.

Fotografije

 

Četrtek, 19. 10. 2017

Dragi dnevnik,

tako hitro tečejo ti dnevi. Prvič so nas v šoli v naravi zbudili učitelji (prej smo se zbujale sami). Imeli smo telovadbo kot vedno. Ob 9.00 smo se odpravili po vasi in se učili o ekosistemih. Ko smo prišli v dom, smo si o tem tudi zapisali. Pred tem pa smo imeli malico.

Po zapisu smo šli v gozd in nabirali listje. Listje smo razvrstili po imenih in potem še po barvah. Prišli smo nazaj in imeli kosilo. Za kosilo so bili špageti. Njam! Imeli smo lokostrelstvo in tam nisem bila preveč dobra. Za večerjo je bil še hamburger. Zvečer pa bo disko!!!

Alina K.

Fotografije

Sreda, 18. 10. 2017

Dragi dnevnik,

zjutraj smo spet vstali ob sedmih, kar mi ni bilo všeč. Učiteljice so nas zbudile in rekle, da imamo 15 minut časa. Ko smo se zunaj zbrali, smo šli na pohod okrog vasi, potem pa na igrišče teč in delat razgibalne vaje. Bile so zelo naporne.

Po telovadbi so učitelji ocenjevali sobe. Dobili smo kar dobro oceno, 8 od 10. Po ocenjevanju sob smo šli na zajtrk, ki je bil dober. Potem smo imeli nekaj minut prostega časa. Nato smo šli do potoka, kjer smo lovili živali. Sledila je dopoldanska malica, ki je bila dobra. Po malici smo šli lovit živali in naša skupina je ulovila največ živali. Stopil sem v potok, ki je bil zelo mrzel. V popoldanskem času smo igrali nogomet in pri tem sem se tudi malo poškodoval. To je bil moj dan.

Nejc M.

Fotografije

Torek, 17. 10. 2017

Dragi dnevnik,

danes sem preživela najboljši dan v življenju. Začeli smo zgodaj zjutraj, ko me je zbudila sošolka Staša. Ugotovila sem, da mi sošolke prikrivajo presenečenje za moj rojstni dan…

Nato smo se oblekle in vsi smo odšli ven na majhen sprehod. Po pohodu smo naredili pozdrav soncu. Odšli smo v dom ter pripravili zajtrk. Ko smo pojedli, smo “odtacali” do igrišča, kjer smo se zmenili kaj bomo delali.


Dogovorili smo se, da bomo imeli orientacijski pohod. Ko smo s pohodom končali, smo se vrnili v dom. Takrat pa smo odšli v telovadnico in začeli plezati po plezalni steni. Nisem bila ravno dobra. Sledilo je igranje odbojke. Ko pa smo končali, smo odkorakali v svoje sobe. Sedaj pišem svoj dnevnik. Nadaljevali pa bomo z večerjo ter cirkusom. Dokončali pa bomo tudi praznovanje mojega rojstnega dne. Imela sem se zelo lepo. Pozabila sem pa še omeniti kar mi je bilo najbolj lepo in to je bilo kosilo, ko smo dobili majhne tortice s svečkami. Ta dan mi bo za vedno ostal v spominu.

Nika T.

Fotografije

 

Ponedeljek, 16. 10. 2017

Dragi dnevnik,

danes, torej 16. 10. 2017, smo šli v šolo v naravi. Zjutraj smo se ob 8.00 odpravili v šolo v naravi. V avtobusu je bilo zelo lepo. Z zvočnikom smo poslušali glasbo, se pogovarjali in poskušali ugotoviti kdo je napisal skladbo in kako je ime skladbe. Ko smo prispeli,smo bili zelo navdušeni nad pokrajino. Nato so nam dali številke sob. Ko smo se razporedili po sobah, smo šli na kratek sprehod.

Vas smo si ogledali še s ptičje perspektive. Učiteljica nam je povedala da je Gorenje gručasta vas. Rekla je tudi, da se je Gorenje imenovalo Rožnata vas. Ker se je zgodil požar, se zato imenuje Gorenje. Potem smo šli do stare značilne alpske hiše. Zgrajena je bila leta 1835 (bila je stara 185 let). Šli smo tudi v gozd, ki smo ga obiskali tudi ponoči. Po pohodu smo imeli prosti čas. Zunaj smo s kredami risali in po večerji smo šli pisat dnevnik.

Utrinki današnjega dne izpod peresa Lene L.

Fotografije

(Skupno 234 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost