5. dan

Vse lepo, poučno, zabavno, poskočno in zvedavo se enkrat konča. Z lepimi spomini in novimi prijateljstvi se vračamo domov. Čudovit delček pohorske pokrajine smo zaklenili globoko v srce. Adijo, Gorenje! Adijo, prijatelji! Se vidimo – tam nekje!

Učenci in učiteljice 7. razredov

4. dan

Siv deževen dan je sramežljivo odprl naše oči. Eni izmed nas smo se ga zelo razveselili, saj smo se zavedali, da si bomo zaradi tega danes lahko malce bolj odpočili mišice. Priznati moramo, da smo kar precej zaspano razgibavali svoje okončine. No, čez čas smo dali tudi današnjemu dnevu priložnost in se odpravili na dejavnosti, ki so nam jih določili učitelji.

Tako se je ena skupina dopoldne odpravila v gozd, raziskala strugo potočka in, tako kot skupina včeraj, nabrala nekaj žuželk, ki smo si jih kasneje v učilnici pod stereo mikroskopom tudi pobliže ogledali. Postranice, vrbnice, ličinke enodnevnice, mladoletnice in košeninarji so se skozi lupo mikroskopa zdeli ogromni! Delo smo končali ob učnih listih in svoje znanje tudi dodatno nadgradili. Delovna vnema se je nadaljevala do okusnega kosila in ob misli, da bo naše želodčke zvečer napolnil okusen hamburger, nam energije zlahka ni zmanjkalo.

Učenci 7. b razreda smo popoldne svojo moč odlično merili v lokostrelstvu,  7. a pa je s plezanjem dokazal, da smo oboji pravzaprav neprekosljivi. Bravo, Osnovna šola Puconci! Naj se vidi, da se s Prekmurci ni dobro kosati! 

Po obeh popoldanskih aktivnostih smo med prostim časom pridno vadili točke za zaključni program. Učencem Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka smo se predstavili s tremi skeči in poželi bučen aplavz.

Sledil je disko, kjer smo izživeli še zadnjo neporabljeno energijo in stkali nova prijateljstva.

Dragi tim CŠOD Gorenje in dragi učenci OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka! Ne bomo vas pozabili! Upamo, da se v bližnji priložnosti zopet kar hitro srečamo! Kjer je želja, je tudi pot in kjer so sanje, je tudi prostor za del realnosti!

Srečno do jutri in do naslednjega snidenja!

Vaši Prekmurci!

3. dan

Po dobro prespani noči smo že zjutraj začutili, da so se nas polastile nove moči. Dan se je začel z obiskom gozda in preučevanjem raznoraznih zelišč, ki smo jih tudi okusili. Najbolj nam je bila všeč zajčja detelja, pri kateri so užitni tako cvetovi kakor tudi listi.

Med potjo smo se ustavili ob leski, bezgu in divji češnji, ki nas je očarala s čudovitimi snežno belimi cvetovi. Med občudovanjem raznih zelí, vse od divje vijolice, trobentic, do gozdnih jagod, smo zadihali z naravo in začutili njeno bogastvo. Obisk gozda smo popestrili z »igro zaupanja«, v kateri so učenci zelo uživali.

Popoldne smo se odpravili nabirat vejice za pripravo ognja, na katerem smo spekli okusna jabolka in kruh.

Druga skupina je dopoldanski del dneva preživela ob spoznavanju vodovja okolice Gorenja, jo raziskala in spoznala vodni ter obvodni svet. Opazovali smo barvo, vonj, bistrost in pH vrednost vode. Popoldanski del dneva se je ista skupina učencev preizkusila v lokostrelstvu. Za nekatere je bilo to prvo srečanje s tem športom, drugi pa so se te veščine lotili že večkrat, kar so dokazali tudi s svojimi izurjenimi spretnostmi.

Med kosilom nas je s svojim obiskom presenetil tudi gospod ravnatelj, nam zaželel še naprej prijetno bivanje in srečno pot domov.

Konec dneva smo zaključili s športnim srečanjem  z učenci Osnovne šole Cvetka Golarja Škofja Loka. Preizkusili smo se v igri z žogo »med dvema ognjema«, kjer smo dokazali, da se Prekmurci ne damo.

2. dan

Prebudili so nas sivi oblaki, skozi katere so nežno pokukali prvi sončni žarki. Jutro je bilo prijetno sveže in kot nalašč za jutranjo rekreacijo.

Po okusnem zajtrku smo po programu opravili dve dejavnosti. Učenci 7. a razreda smo se odpravili v gozd, kjer smo raziskovali floro in favno gozdne pokrajine. Preko pašnika smo se podali nabirat dračje in veje za kurjenje ognja. Postavili smo piramidno strukturo iz vej in jo prižgali. Ko se je ogenj razplamtel, smo na palice nataknili kruh, ga spekli in pojedli. Nato pa smo na žerjavici spekli še jabolka. Mmmmm, kako je bilo okusno!!!

7. b razred se je s kolesom podal po razgibanem terenu pohorske pokrajine. Vzponi, vzponi, vzponi in nikjer ne konca ne kraja! Na pašnikih so nas z radovednimi pogledi spremljale kravice, z dvorišč pa so nas pozdravljali psički in muce, ki so bili deležni naše pozornosti. Na vrhu klanca smo se okrepčali z malico in si nabrali novih moči za povratek. Spust je bil vratolomen, a seveda veliko hitrejši kot vzpon, ki nam je jemal sapo. Sapo pa nam je jemal tudi razgled na okoliške hribe in doline. Zadihali smo s polnimi pljuči in si obljubili, da se bomo v te kraje še vrnili.

Tudi popoldan smo preživeli aktivno, saj smo plezali po plezalni steni in se preizkusili v lokostrelstvu.

Po večerji smo se skupaj z učenci iz Škofje Loke z baklami in petrolejkami odpravili na čaroben nočni sprehod skozi gozd. Bilo je nepozabno!

1. dan

Po prijetni vožnji z avtobusom smo prispeli v prečudovito gorsko vasico Gorenje nad Zrečami (762 m), kjer nas je pričakal prijazen tim učiteljev. Po namestitvi smo opravili kosilo in naše dogodivščine so se pričele. Razdelili smo se v dve skupini in se odpravili novim doživetjem naproti.

Prva skupina se je z avtobusom odpravila do smučarskega središča Rogla. Pot nas je ponesla proti slikovitim Lovrenškim jezerom. Prečkali smo manjše potočke, premagali več strmih pobočij ter dosegli jezera in barjanska okna na Pohorskem šotišču. Učiteljica Danica nas je poučila o rastlinskem in živalskem svetu, ki smo si ga tudi pobliže ogledali.  Na poti so nas prijetno presenetile krpe snega, ki jih topli pomladanski sončni žarki še niso uspeli raztopiti. Učenci so se otroško razigrali in se z ostanki snega z veseljem tudi poigrali. (gl. fotografije Gorenje)

Druga skupina se je sprehodila do Pohorske hiše – pri Anžetih, ki je bila zgrajena l. 1835. Še 20 let nazaj je bila naseljena, dandanes pa služi ogledom organiziranih skupin. Zgrajena je iz lesa in kamna ter pokrita s skodlami. Zraven nje stoji kozolec, ki se je že v preteklosti med drugim uporabljal tudi kot drvarnica.

Na poti skozi vas smo si ogledali tudi cerkev sv. Kunigunde, ki jo viri omenjajo že daljnega leta 1391, od te cerkve pa je do danes ohranjen le zvonik.

Ob prihodu nazaj v dom smo opravili večerjo in se ob družabnih igrah in cirkuških rekvizitih pozabavali, dokler nas utrujenost ni premagala. (gl. ostale fotografije)

(Skupno 480 obiskov, današnjih obiskov 1)