Tudi v letošnjem šolskem letu smo se članice turističnega podmladka odločile, da bomo sodelovale na državnem festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Pripravile smo turistični proizvod “Z Gorenščico po kapljo zdravilnih učinkov” ter ga predstavile na regijskem srečanju v Mariboru. Tam smo prejele dve zlati priznanji, in sicer za sodelovanje ter za najboljšo predstavitev na turistični tržnici. Najboljše šole regijskega dela smo se uvrstile na državno srečanje v Medvodah, kjer smo poleg zlatega priznanja za najboljše ekipno sodelovanje prejele nagrado, in sicer izlet v Bohinj. Nagrado nam je s srečno roko izžrebala Inja. Ker smo nad programom nagrade bile zelo navdušene, smo komaj čakale, da jo izkoristimo. 

V sredo, v zgodnjih jutranjih urah, smo se odpravile proti Bohinju. Kljub temu, da so se šolske počitnice šele pričele, smo z veseljem zelo zgodaj vstale, da bi se naužile lepot Gorenjske. Na poti nas je premagal spanec, zato se nam je zdelo, da je vožnja minila zelo hitro. Ob prihodu v Bohinj, smo se najprej ustavile ob čudovitem ledeniško preoblikovanem jezeru, kjer smo naredile nakaj fotografij. Na vzpetinici ob Bohinjskem jezeru smo si ogledale cerkev sv. Janeza Krstnika, ki je bila zgrajena pred letom 1300 in predstavlja pomemben kulturno zgodovinski spomenik Bohinja. Po krajšem sprehodu okrog jezera smo prispele do vstopa na ladjico Triglavska roža, ki nas je popeljala čez Bohinjsko jezero. Panoramska vožnja je bila zelo prijetna. Članica posadke nam je ves čas vožnje razlagala o največjem stalnem jezeru v Sloveniji, Bohinjskem jezeru, ter o okoliških hribih in gorovjih. Za enega izmed hribov pa smo izvedele, da je bil v preteklosti otok, saj je bilo Bohinjsko jezero višje za 16 metrov. 

Pot smo nadaljevale po sprehajalni poti do slapa Savica, ki pada čez stene Komarče. Ko smo prispele do vstopne točke, smo videle zanimivo legendo o Belih vilah ter lepo korito in pipo iz katere je tekla voda iz slapa Savica. Ker smo zelo radovedne, smo vodo tudi poskusile. Imela je zanimiv okus, malo drugačen od navadne vode. Nekatere so si tam tudi napolnile svoje flaše, saj so vedele, da jih čaka ker nekaj stopnic do vrha. Na vrhu smo videle slap z dvema pramenoma, ki se imenujeta Velika in Mala Savica. Do pogleda na slap smo potrebovale 553 stopnic, ki smo jih ob spustu poskušale prešteti, vendar so nas številke večkrat zmedle, zato smo štetje opustile in se prepustile lepotam okoliških hribov. 

Najbolj smo se razveselile vožnje z gondolo na Vogel, ki nam je omogočila razgled nad celotnim Bohinjskim jezerom in okolico. Sončno vreme na vrhu se je zelo hitro spremenilo v nevihto, vendar nič zato, saj smo zatočišče našle v restavraciji Viharnik, kjer smo opravile okusno kosilo. Po krajšem sprehodu na Voglu, smo zaključili doživetje z ogledom korit Mostnic. Od Hudičevega mostu smo nadaljevale po poti skozi gozd, ki nam je dajal prijetno senco v zelo vročem julijskem popoldnevu. Na poti skozi sotesko smo občudovale kristalno čisto vodo in  preoblikovane skale. Utrujene in polne čudovitih vtisov smo se odpravile proti domu. Zelo smo hvaležne, da smo preživele čudoviti dan v Bohinju.  

Zapisale: članice turističnega podmladka OŠ Puconci

 

(Skupno 103 obiskov, današnjih obiskov 1)
Dostopnost